Končno nam je po vseh nepotrebnih zapletih uspelo v Krvavi Peči uradno odkriti obeležje v spomin Johnu Denvirju, zavezniškemu vojaku. Obeležje na žalost zaradi nasprotovanja župana ni na najbolj primernem mestu, to je Domu veteranov, kjer je že spominska plošča partizanskim borbam z Italijani v drugi svetovni vojni, temveč na hiši št. 7 v Krvavi Peči.
Gre za za poklonitev velikemu osebnemu prispevku zavezniškemu vojaku – prostovoljcu, ki se je prišel iz daljnje Nove Zelandije borit proti fašizmu in nacizmu v Evropi, po spletu naključij pa je po drugem pobegu iz zloglasnega nemškega taborišča pri Mariboru leta 1941 prišel med partizane Šercerjeve brigade, postal tam borec in nato napredoval vse do komandanta drugega bataljona. V težkih bitkah okoli Krvave Peči leta 1943 je bil težko ranjen, bil odpeljan najprej na zdravljenje v Italijo in nato v svojo domovino.
Za svoj prispevek borbi proti nacizmu in fašizmu je bil po vojni nagrajen tudi z državnimi odlikovanji, ob deseti obletnici zmage leta 1955 pa je na povabilo ZZB Slovenije obiskal svoje sotovariše iz vojnih časov.
Dvojnega programa – svečanega odkritja obeležja in nato koncerta partizanske in revolucionarne pesmi v izvedbi Marjetke Popovski se je udeležilo nad sto ljudi, med drugim tovarišica Julka Žibert, podpredsenica mestnega odbora Ljubljana, Dušan Jež iz organizacije TIGR iz Ankarana, Miloš Šonc iz Grosuplja, Nevenka Dolgan iz Dobrepolja, Danijel Divjak iz Ribnice pa predstavniki iz Radovljice, Škofljice, Iga, Šentvida pri Stični …
Poleg domačega prapora so bili prisotni s svojimi prapori tudi praporaši iz Škofljice, Grosuplja in Ankarana.
Svečni govornik je bil predsednik Društva Zarja spominov Velike Lašče, Srečko Knafelc, v svojem nagovoru pa je predvsem poudaril, da je vojna veliko zlo, ki nikogar ne zaobide in v kateri nikoli ni zmagovalcev, je le velika zbirka zgodb o preizkušnjah, tovarištvu, žrtvovanju pa tudi zgodb o izdajstvih in nizkih strasteh. Izrazil je tudi prepričanje, da je bil odpor nujen in brezpogojen, saj je bilo Slovencem namenjeno iztrebljeneje kot narodu!
Prebrano je bilo tudi sporočilo ambasadorke Nove Zelandije, njene ekselence Nicole Roberton, ki je dogodku namenila naslednje sporočilo:
Sporočilo ambasadorja Nove zelandije, njene ekselence Nicole Roberton
V zadovoljstvo mi je bilo, ko sem izvedela, da se bo odkrilo spominsko znamenje v čast Novozelandca Johna Denvirja. Njegove zgodbe na ambasadi pred tem nismo poznali, priča pa o pomembnosti le-te, ko se ga spominjate še po 70 letih. Po mojih izkušnjah kot ambasadorka se navadno smatra odnose med dvema državama kot odnose med njunima vladama, v resničnem življenju pa se najmočnejše vezi ustvarjajo med posamezniki. Nova Zelandija je počaščena z dejstvom, da je njen državljan igral pomembno vlogo v vaši zgodovini in smo vam hvaležni za vaš trud pri obeležitvi njegove vloge.
Želim vam vse najboljše pri izvedbi slovesnosti in upam, da se bodo vezi, ki jih je spletel in ki se sedaj razširjajo na njegovo družino, še naprej utrjevale.
Z najboljšimi željami
Njena ekselenca Nicole Roberton
Na koncu sta tovarišica Julka Žibert in predsednik društva Zarja spominov simbolično odkrila spominsko znamenje, vsi prisotni pa so se z minuto molka poklonili spominu na Johna Denvirja in vsem, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo.
Po svečanosti se je odvil prvi letošnji dogodek v Lojzovem teatru. Marjetka Popovski je navdušila s svojimi domovinskimi in partizanskimi pesmimi, zapetimi z njej lastnim občutkom. Več kot sto obiskovalcev je uživalo v Marjetkinem glasu in nato zaključilo druženje ob dobrem pasulju in tovariškim klepetom med udeleženci.
Zabeležil: Srečko Knafelc, foto: Jure Knafelc, Miloš Šonc